Klaksvík
Klaksvík (dansko Klaksvig) je mesto na Ferskih otokih, ki je za glavnim mestom Tórshavn drugo največje mesto na tem otočju. Leži na severnem otoku Borðoy in ima okoli pet tisoč prebivalcev. Je tudi upravno središče občine Klaksvík.
Ljudje so se na območju Klaksvíka naselili že v času Vikingov. Kljub temu se je ta šele v 20. stoletju razvil v mesto, ki je postalo kulturno in trgovsko središče celotnega severnega dela Ferskih otokov. Klaksvík je sedaj pomemben tudi kot pristanišče z ribiško industrijo in sodobno floto ribiških plovil.
Na območju današnjega mesta, ki leži med dvema zalivoma, so se prvotno razvile štiri kmetije in postopoma sprožile gradnjo štirih vasi, ki so jih poimenovali Vágur, Myrkjanoyri, Gerðar in Uppsalir. Leta 1938 so se vse štiri vasi združile v eno naselje, ki so ga poimenovali Klaksvík. To se je v mesto razvilo potem, ko so v njem postavili skladišče za oskrbo celotnega severnega dela Ferskih otokov.
Že leta 1888 je bila na območju sedanjega mesta ustanovljena družinska pivovarna Föroya Bjór, katere simbol je oven. Po propadu podjetja Restorffs Bryggjarí avgusta leta 2007, je Föroya Bjór edini proizvajalec piva in brezalkoholnih pijač na Ferskih otokih.
Leta 1963 so v Klaksvíku sezidali cerkev Christianskirkjan, ki je bila v Skandinaviji prva sodobna cerkev urejena v starem nordijskem slogu. Cerkev ima strešno konstrukcijo, kakršna je bila prvotno uporabljana v vikinških hišah, kasneje pa ostala ohranjena v ferskih kuhinjah in vaških cerkvah. Tovrstna strešna konstrukcija se je izkazala kot posebno primerna za cerkvene stavbe, saj omogoča boljšo akustiko v primerjavi z drugimi cerkvami podobne velikosti. Cerkev Christianskirkjan je posvečena mornarjem, ki so umrli v drugi svetovni vojni. S stropa visi čoln na vesla, ki ga je poganjalo osem oseb, uporabljali pa so ga za prevoz duhovnika med vasmi na severu Ferskih otokov.
Ljudje so se na območju Klaksvíka naselili že v času Vikingov. Kljub temu se je ta šele v 20. stoletju razvil v mesto, ki je postalo kulturno in trgovsko središče celotnega severnega dela Ferskih otokov. Klaksvík je sedaj pomemben tudi kot pristanišče z ribiško industrijo in sodobno floto ribiških plovil.
Na območju današnjega mesta, ki leži med dvema zalivoma, so se prvotno razvile štiri kmetije in postopoma sprožile gradnjo štirih vasi, ki so jih poimenovali Vágur, Myrkjanoyri, Gerðar in Uppsalir. Leta 1938 so se vse štiri vasi združile v eno naselje, ki so ga poimenovali Klaksvík. To se je v mesto razvilo potem, ko so v njem postavili skladišče za oskrbo celotnega severnega dela Ferskih otokov.
Že leta 1888 je bila na območju sedanjega mesta ustanovljena družinska pivovarna Föroya Bjór, katere simbol je oven. Po propadu podjetja Restorffs Bryggjarí avgusta leta 2007, je Föroya Bjór edini proizvajalec piva in brezalkoholnih pijač na Ferskih otokih.
Leta 1963 so v Klaksvíku sezidali cerkev Christianskirkjan, ki je bila v Skandinaviji prva sodobna cerkev urejena v starem nordijskem slogu. Cerkev ima strešno konstrukcijo, kakršna je bila prvotno uporabljana v vikinških hišah, kasneje pa ostala ohranjena v ferskih kuhinjah in vaških cerkvah. Tovrstna strešna konstrukcija se je izkazala kot posebno primerna za cerkvene stavbe, saj omogoča boljšo akustiko v primerjavi z drugimi cerkvami podobne velikosti. Cerkev Christianskirkjan je posvečena mornarjem, ki so umrli v drugi svetovni vojni. S stropa visi čoln na vesla, ki ga je poganjalo osem oseb, uporabljali pa so ga za prevoz duhovnika med vasmi na severu Ferskih otokov.
Zemljevid - Klaksvík
Zemljevid
Dežela - Ferski otoki
 |
 |
Zgodnje zgodovinsko obdobje otokov ni povsem dobro znano. Po nekaterih domnevah naj bi otoke prvi naselili menihi v 6 stoletju. V tem času naj bi se pojavilo tudi prvo poimenovanje otokov: Ovčji otok in Ptičji otok. V devetem stoletju so se na otoke začeli preseljevati Vikingi iz Irske in Škotske. Tem naseljencem so se konec 9. stoletje pridružili še begunci iz Norveške, ki so bežali pred oblastjo Haralda Lepolasega, ki je v krvi združil Norveško v eno državo. V enajstem stoletju so otoki po serijah umorov in spletk prišli pod Norveško. Tako je ostalo do leta 1380, ko je Norveško prevzela Danska. Leta 1814 je Norveška prišla pod švedsko upravo, Ferski otoki pa so še naprej ostali pod dansko.